Iščite po prispevkih
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine
Vsaj dve tretjini prebivalstva občutita najmanj enkrat v življenju bolečino v vratu, še posebno pogosta pa je med ljudmi po 50. letu starosti. Bolezenski znaki so raznoliki in bolniki jih opisujejo kot otrdelost vratu, vozle v vratu, težave pri premikanju vratu ob dnevnih aktivnostih, bolečine v rami in rokah, ki se širi iz vratu, ter glavobol. Bolečina je po jakosti topa ali ostra. Ob sočasni prizadetosti živčnih korenin opišejo bolniki še občutek mravljinčenja po celotni zgornji okončini, mišično šibkost ter omrtvelost uda.
Vsaka bolečina je lahko sprva nenadna/akutna ali dolgotrajna/kronična, ki neredko vodi v depresijo ali tesnobo. Običajna bolečina v vratu ne zahteva takojšnje medicinske obravnave oz. obiska pri zdravniku. Razmislek o nedavni prekomerni mišični aktivnosti, daljšem sedenju ali delu v prisilni drži nas pomiri, saj taka bolečina izzveni v nekaj dneh. Če pa se bolečine ne umirijo v 14 dneh, pa je potreben obisk zdravnika.
Takojšnji obisk zdravnika je nujen v primeru prometne nesreče s hitrim »nihanjem« vratu ali ob hudi bolečini nad kostmi – vretenci, saj lahko to nakazuje na zlom vretenca. Tudi ostra bolečina vzdolž rame, vse do prstov na rokah, z mravljinci ali okorelostjo, zahteva hitro pomoč, saj nakazuje na draženje živca.
Izguba moči in šibkosti v roki (ali nogi) kažeta na nevrološko težavo. Zdravnik bo sprva poskušal izvedeti čim več podatkov o naravi bolečine (tip, lokacija, začetek), kaj jo povzroča oz. poslabša (poškodba, sočasne bolezni, aktivnosti). Po pregledu (premikanje vratu, občutljivost mišic, iskanje nevroloških izpadov, dokaz zmanjšanja mišic na vratu ali rokah) pa bo morda odredil dodatne slikovne preiskave, npr. rentgenogram, magnetno resonanco, CT-slikanje ali EMG (elektromiografija).
Pomembno je, da ugotovimo vzrok, saj se večina bolečin v vratu zdravi v domačem okolju. Izogibati se je treba gibom ali drži, ki povzroča bolečino, npr. sedenje pred računalnikom, telefoniranje z mobitelom ne vpliva dobro na vrat (kupite si slušalke). Kako spite? Smiselno je zamenjati vzglavnik (ležati moramo z vzravnanim vratom).
Ne spite na trebuhu. Kako sedite? Vzravnano in s stopali na tleh? Kako je poskrbljeno v službi? Ergometrija je veda, ki se ukvarja s tem.
Za zmanjšanje vnetja poskrbimo tako, da si vratne mišice hladimo z ledom ali s hladno brisačo vsaj 20 minut oz. večkrat dnevno, izmenično s segrevanjem z vročo prho (relaksacija mišic). Po potrebi vzamemo protibolečinska zdravila, npr. paracetamol, aspirin ali blažji nesteroidni antirevmatik (npr. ibuprofen).
Počitek deluje blagodejno, daljša neaktivnost pa ponovno povzroči trd vrat. Priporočeno je rahlo raztezanje vratnih mišic v vse smeri, do meje bolečin. Raztezanje naj traja 30 sekund v vsako smer.
Če ob osnovnih ukrepih bolečina vendarle ne popusti, vas bo zdravnik napotil k fizioterapevtu, ki bo vodil vaje za razgibavanje vratu in raztezanje. Zdravnik občasno predpiše tudi tens (transkutano električno stimulacijo živca) na boleče točke in seveda protibolečinsko zdravljenje z močnejšimi analgetiki (npr. tramadol, opioidi, antidepresivi, mišični relaksanti).
Kratkotrajna imobilizacija (z ovratnico) zmanjša pritisk na vratne strukture in posledično zmanjša bolečino v vratu. Kirurško zdravljenje se izvaja samo pri dokazanem pritisku na živčno korenino oz. hrbtenjačo.
Priporočamo vam izvajanje vaj za raztezanje in krepitev vratnih mišic, tudi če (še) nimate težav z bolečim vratom. Vratne mišice bodo s tem pridobile prožnost in raztegljivost. Zdrav življenjski slog s čim manj stresa in napetosti blagodejno prispeva k zmanjšanju bolečine.
Tudi obisk masaže in izvajanje joge pozitivno delujejo na krepitev in sprostitev vratu. Prenehajte s kajenjem, saj zmanjšuje sposobnost zdravljenja oz. regeneracijo organizma. Čim več se gibajte na svežem zraku.
Ena od pogostejših težav, zaradi katere ljudje obiščejo zdravnika, je tudi bolečina v križu ter spodnjem delu hrbta. 80 % prebivalcev razvitega sveta jo občuti vsaj enkrat v življenju. Je vodilen simptom nekega kliničnega stanja oziroma opis bolezni in ne diagnoza, saj se za bolečino v križu (in spodnjem delu hrbta) lahko skriva veliko vzrokov, stanj in drugih bolezni.
Kaj dejansko lahko boli? Mišice, kosti, sklepi, živci in ostale strukture ob hrbtenici. Med dejavnike tveganja za razvoj bolečine v križu štejemo starost, debelost, kajenje, ženski spol, fizično naporno, ponavljajoče, utrudljivo, sedeče in stresno delo, tesnobo in depresijo.
Zdravstvene težave, ki lahko povzročijo bolečino v križu:
Okrevanje pri nekomplicirani in nenadni bolečini v križu traja običajno nekaj dni (v 72 urah samozdravljenja najhujša bolečina izzveni), nikakor pa ne traja dlje od nekaj tednov. Pojavljanje akutnih faz bolečine je dokaj pogosto, vendar pričakujemo popolno okrevanje. Če temu ni tako, je potreben obisk zdravnika.
Takoj obiščite zdravnika v primeru:
Zdravnik vas bo ob pregledu najprej povprašal o naravi bolečine, kaj je bolečino povzročilo (ste dvigali breme, je nastopila nenadno ali postopoma), kaj bolečino okrepi ali zmanjša, je taka bolečina nastopila prvič ali že večkrat, …
Vprašal vas bo o morebitnih sočasnih boleznih, npr. kašlju, težavah s sečili, bolečinah v trebuhu, pri ženskah morebitni izcedki iz vagine, krvavitve. Težave iz medenice se pogosto »projicirajo« v bolečino v križu!
Ob pregledu se boste slekli in zdravnik bo opazoval vašo hojo in stojo na prstih in petah. Preveril bo reflekse na spodnjih okončinah. Ob ležanju na preiskovalni mizi vam bo dvignil iztegnjeni nogi. Preveril bo občutek za dotik. Morebiti vas bo zdravnik napotil še na preiskavo trebuha, pregled danke ali h ginekologu.
Ker pri 90 % ljudi bolečina v križu izzveni prej kot v 30 dni, vas zdravnik najverjetneje ne bo takoj napotil na nadaljnje diagnostične preiskave (razen, če so že prisotni tako imenovani alarmni znaki, kjer bo diagnostika stekla takoj).
Slikovne preiskave so rentgenogram (ki pa ni najboljša metoda za diagnostiko težav s križem, posebno ne v prvih 30 dneh bolečine), mielogram (kontrastna preiskava), magnetna resonanca, ob sumu na prizadetost živčnih korenin pa bo odredil elektromiogram.
Ob blažji, nenadni bolečini v križu spodbujamo bolnika k čimprejšnji vrnitvi k vsakdanjim aktivnostim. Nikakor ne svetujemo počitka v postelji! Zadostuje že krajši bolniški stalež in samozdravljenje s paracetamolom (1 g na šest ur). Jemanje nesteroidnih revmatikov je dovoljeno, a opozoriti je treba na stranske učinke (še posebej pri bolnikih s sočasnimi želodčnimi težavami).
Ob dlje časa trajajoči bolečini v križu zdravnik predpiše močnejše protibolečinsko zdravljenje ali se na podlagi izsledkov preiskav odloči še za dodatno mnenje fiziatra, kirurga ali ortopeda. Fizioterapevt lahko bolniku svetuje glede načina življenja oz. ergonomije, sprostitve ter primerne obremenitve hrbta.
Pazite, kako sedite, spite, stojite in dvigate bremena! Pomembno je, da vzdržujemo moč mišic na hrbtu. Najboljša je redna aerobna aktivnost, npr. hoja in plavanje ter dodatne vaje za krepitev trebušnih mišic. Zaželeno je tudi prenehanje kajenja ter vzdrževanje normalne telesne teže.
Veliko bolnikov si pomaga tudi z alternativnimi tehnikami, npr. z jogo, z obiski kiropraktika, akupunkture, masaž, … Pomembno je, da se pogovorite s svojim zdravnikom in ga obvestite o vseh načinih zdravljenja, ki se jih poslužujete.