Iščite po prispevkih
Avtor: Katja Mohorič
Zobje se lahko obarvajo – za razliko od rahlo rumenkaste spremembe barve v starosti – iz različnih razlogov. Kajenje lahko obarva zobno površino rjavkasto, mrtev zob pa postane ves sivkast. Določena zdravila, npr. tetraciklini, lahko prizadenejo tvorbo sklenine pri daljšem jemanju v otroški dobi.
Težje oblike nekaterih infekcij v otroški dobi, npr. oslovski kašelj ali ošpice, lahko povzročijo drugobarvne lise. Močno pretirane količine fluora v vodi, kot v nekaterih afriških predelih, lahko povzročijo fluorozo – bele ali rjave lise na zobeh –, to pa se ne dogaja v krajih, kjer pitni vodi dodajajo fluor, da bi omejili pojav zobne gnilobe.
Pri površinskem obarvanju očisti zobozdravnik zob s polirnim svedrom in polirno pasto. Pri globlji obarvanosti je treba zob obleči s trdno belo faseto iz plastične mase ali s porcelanasto krono. Če je siv in mrtev zob drobljiv, je pogosto zato, ker ima polnjeno korenino. Če je mogoče, se krono izbrusi do dlesni in nadomesti z umetno krono.
V sredini vsakega zdravega zoba je zobna pulpa, živo tkivo, s katerim zob občuti vročino, mraz, pritisk in bolečino. Ko pulpa odmre, odmre tudi zob. Pulpa lahko odmre zaradi zobne gnilobe, ki je prodrla do nje, ali včasih zaradi udarca zob. Včasih lahko odmre brez vidnega vzroka.
Nobenih znakov ni, ki bi opozorili na odmrtje zoba, razen tega, da bolečina v gnilem zobu preneha. Tako ne vemo, da imamo mrtev zob, dokler nam tega ne pove zobozdravnik. Nazadnje večina zob dobi sivkasto barvo. Ko odkrijemo mrtev zob, se zobozdravnik lahko odloči za zdravljenje. Obstaja nevarnost, zlasti pri zobni gnilobi, da strupene snovi in bakterije iz odmrle pulpe prodrejo skozi korenino in povzročijo absces.
Ker mrtev zob lahko učinkovito opravlja svoje delo še naprej, običajno ni razloga, da bi ga izdrli, če ni že močno razpadel. Zobozdravnik običajno izvrta v zob luknjo, jo izčisti in razkuži, nato pa napolni zobno votlino in zobni kanal v korenini. Ta postopek imenujemo zdravljenje zobnega kanala. Vsako luknjo v kroni zoba zalije na običajen način.
Zobni absces je z gnojem napolnjena votlina v tkivu okoli korenine, ki leži v čeljustnici. Običajno nastane, ko razpada zob ali ko je že mrtev. Strupene snovi iz odmrle zobne pulpe se v tem primeru nahajajo skupaj z bakterijami v zobni votlini in zobnem kanalu, zaradi česar zlahka okužijo čeljustnico v bližini. Če abscesa ne zdravimo, se širi v čeljustnico, dokler si ne izrije majhnega kanala skozi kost in dlesni. Tik preden kanal doseže površino, tvori nabreklino – zobno fistulo.
Pri abscesu so bolečine stalne ali pulzirajoče, pri grizenju ali žvečenju je običajno izredno boleč tudi zob. Če fistula poči, se zaudarjajoč gnoj izlije v usta, bolečina lahko popusti, vendar pa lahko zaradi tega otečejo žleze na vratu ter lice na prizadeti strani. Temperatura se pogosto zviša, splošno počutje je slabo.
Seveda je tudi v tem primeru najbolje čim prej oditi k zobozdravniku, če pa to ni mogoče, pa tudi k osebnemu zdravniku. Če je absces hudo boleč ali če se hitro povečuje, bo začasno predpisal antibiotik, da prepreči nadaljnje širjenje okužbe, ko pa je mogoče, je treba zdravljenje nadaljevati pri zobozdravniku.
Sami si lahko pomagamo s tableto proti bolečinam, vendar je to le začasna rešitev. Poleg tega je treba ustno votlino spirati vsako uro s slano vodo, da pospešimo predrtje fistule oziroma izpiranje gnoja. Zobozdravnik bo nato močno prizadet mlečni ali stalni zob verjetno izdrl. Če je temu izpostavljen prednji zob, katerega želimo ohraniti, bo izvrtal majhno luknjo skozi krono v zobno votlino, da se bo sprostil nakopičen gnoj, bolečina pa popustila.
Nato bo izčistil, razkužil in dal v zobno votlino začasno vložek. Če ne bo nastala ponovna okužba, bo pri naslednjem obisku napolnil zobno votlino in izvrtano luknjo. Včasih se absces ne pozdravi in ostane majhna okužena votlina okoli vrha zoba. Takrat se opravi manjši operativni poseg – apikotomija. Včasih tudi to ne pomaga in je treba zob izdreti. Če abscesa ne zdravimo, se lahko okužba razširi.
Pri zobobolu si lahko pomagamo na povsem naraven način. Prvi je, da si pripravimo slano raztopino. Pripravimo jo tako, da raztopimo dve žlici soli v kozarcu vrele vode. Nato to raztopino čim bolj vročo čim dalj časa zadržujemo v ustih in spiramo boleči del ustne votline oz. zoba in dlesni. Drugi način je, da vstavimo strok česna na mesto med bolečim zobom in licem, malo prežvečimo, da česen spusti sok in pustimo delovati.
To počnemo vsaj pol ure, dokler bolečina ne preneha. Pri tem ne bodimo v skrbeh zaradi zadaha po česnu. Tretji način pa je, da žvečimo košček kruha, ga z jezikom potisnemo na obolelo mesto, tam zadržujemo nekaj časa, nato pa izpljunemo in ponovimo postopek. Seveda bo zobozdravnika kljub tem naravnim ukrepom treba obiskati.
V novejši raziskavi so Japonci odkrili, da tveganje za zobne bolezni zmanjšamo, če vsak dan pojemo vsaj 60 gramov jogurta. Eden od najverjetnejših razlogov so Lactobacillusi, zdravju prijazne bakterije, ki domujejo v jogurtu in ki naj bi preprečevale rast škodljivih mikrobov v ustih. Ti so krivi za izpadanje zob in smrdljiv zadah, poleg tega pa naj bi bila bolezen dlesni (parodontoza) povezana tudi z boleznimi srca in s kapjo.
Znanstveniki pravijo, da bodo dnevi pogostih zobnih protez kmalu končani, za kar se bomo lahko zahvalili novi tehnologiji izvornih celic, s pomočjo katerih bodo ljudem zrasli novi, nadomestni zobje. Vsaj tako se nadejajo pri podjetju Odontis, ki so ga ustanovili na Univerzi King College v Londonu, saj upajo, da jim bo po uspešnih testiranjih na miših v dveh letih uspelo tehniko preizkusiti tudi na ljudeh.
Tehnologija deluje na podlagi prilagajanja izvornih celic, torej »glavnih celic«, ki jih je mogoče programirati v kakršnokoli tkivo. Strokovnjaki v laboratorijih modificirajo izvorne celice in nato vsadijo nazaj v pacientove dlesni, kjer manjka zob. Tehnika naj bi v dveh mesecih omogočila rast popolnega novega zoba. Da bo tehnika popolnoma odobrena za širšo javnost, pa lahko traja tudi do pet let.
Do podobnih raziskav so prišli ameriški znanstveniki iz Oregon State University, ki verjamejo, da so razvili metodo, ki bo omogočila proizvodnjo zob v laboratoriju. Znanstvena revija Proceedings of the National Academy of Sciences je objavila rezultate raziskave o lokaciji gena, ki je zadolžen za rast zobne sklenine, trdega zunanjega sloja zob, ki se v normalnih okoliščinah ne obnavlja.
Nekatere skupine znanstvenikov so že uspešno vzgojile notranje dele zob, vendar brez zobne sklenine. Raziskovalci verjamejo, da bodo s kontrolo tega gena v kombinaciji s tehnologijo izvornih celic uspeli proizvesti popolnoma funkcionalni zob. Poleg tega bo nova tehnologija omogočila zamenjavo in krepitev obstoječe zobne sklenine, ki bo na ta način zmanjšala potrebo po drastičnih intervencijah stomatologov, dodajajo znanstveniki.
A Nobenih znakov ni, ki bi opozorili na odmrtje zoba, razen tega, da bolečina v gnilem zobu preneha. Da imamo mrtev zob, nam lahko pove šele zobozdravnik.
B Zobje se lahko obarvajo na dva načina – površinsko ter globinsko.
C Japonci so odkrili, da tveganje za zobne bolezni zmanjšamo, če vsak dan pojemo vsaj 60 gramov jogurta. V njem so zdravju prijazne bakterije, ki naj bi preprečevale rast škodljivih mikrobov v ustih.
1.Kaj pomeni, če sanjamo o zobeh?
Če se zobje v sanjah majejo ali celo izpadajo, potem se nekaj «maje« v odločitvah, človek z njimi odlaša, ne more prav začeti in nima volje, da bi dejanje izpeljal. Kljub temu je to dobro storiti, saj lahko zobje v naslednjih sanjah izpadejo, uspeh pa se bo človeku izmuznil iz rok.
Drugače pa je s sanjami, ko se na mestu, kjer je izpadel en ali več zob, kažejo že novi, mlečni zobje. To nakazuje, da bo v resničnem življenju na nekem določenem področju vse treba začeti ponovno od začetka.
Sanje o zobeh, ki so povezane z zdravjem, so lahko resna opozorila: zdravi zobje pomenijo izboljšanje zdravja, če je človek bolan. Slabi, majavi in njihovo izpadanje kažejo na poslabšanje zdravja na tistem področju, za katerega je odgovoren posamezen zob: spredaj, zadaj, levo, desno, zgoraj, spodaj, …
Zobje imajo tudi seksualen pomen. Če so zobje v sanjah močni in zdravi in se povezujejo s sposobnostjo grizenja hrane in žvečenja, potem spolno življenje poteka brez težav, človek pa ima veliko sposobnosti in energije. Če se zobje majejo ali celo izpadajo, to nakazuje na težave s potenco oz. impotenco pri moških in z nezanimanjem oz. s frigidnostjo pri ženskah. Podobna razlaga se lahko uporabi tudi takrat, ko gre za ljubezensko zvezo oz. ljubezenska čustva, ki so sicer tesno povezana s spolnostjo.
2. Zobne obloge so lepljiv film, ki pokriva vse površine naših zob. Minerali v slini v kombinaciji z zobnimi oblogami tvorijo zobni kamen, ki se lahko razširi tudi pod dlesni ) in jih draži. Te pordečijo, otečejo in lahko tudi krvavijo. To so znaki gingivitisa – vnetja dlesni. Neopažen in nezdravljen gingivitis pa lahko napreduje v naslednji stadij, ko pride do parodontalne bolezni – vnetja obzobnih tkiv. V tem primeru se vnetje razširi še na obzobno kost, ki se zaradi snovi, ki se sproščajo med vnetnim procesom, prične raztapljati.
Zob se prične majati, in če vnetja ne zdravimo pravočasno in pravilno, le-ta tudi izpade. Glavni razlog parodontalne bolezni so bakterije, zato moramo storiti vse, da preprečimo njihovo čezmerno razmnoževanje. Odpornost proti bakterijam povezana z našim celotnim imunskim sistemom. Le-ta je oslabljen, če živimo stresno, kadimo, se nepravilno prehranjujemo, imamo sladkorno bolezen ali povišan krvni pritisk. Zato smo posledično tudi manj odporni proti bakterijam v ustni votlini. Pomembna je seveda dobra ustna higiena – zobe si moramo čistiti pravilno, vztrajno in natančno.
»Močno pretirane količine fluora v vodi, kot v nekaterih afriških predelih, lahko povzročijo fluorozo – bele ali rjave lise na zobeh –, to pa se ne dogaja v krajih, kjer pitni vodi dodajajo fluor, da bi omejili pojav zobne gnilobe.«
»Strokovnjaki v laboratorijih modificirajo izvorne celice in nato vsadijo nazaj v pacientove dlesni, kjer manjka zob. Tehnika naj bi v dveh letih omogočila rast popolnega novega zoba.«
»Do podobnih raziskav so prišli ameriški znanstveniki iz Oregon State University, ki verjamejo, da so razvili metodo, ki bo omogočila proizvodnjo zob v laboratoriju.«