Iščite po prispevkih
Avtor: Z. Ž.
Najpogostejši vzroki solzenja oči so različne alergije kot reakcija na snovi, ki dražijo očesno veznico (kemične snovi, cvetni prah, prah, cigaretni dim, …). Neredko je solzenje reakcija zaradi preobčutljivosti na močno zunanjo svetlobo ali neustrezno umetno razsvetljavo notranjih prostorov, lahko so ves čas zasolzene oči tudi posledica njihove utrujenosti zaradi dolgotrajnega naprezanja, na primer pri delu za računalnikom, včasih se oko s solzenjem odzove tudi na kontaktne leče.
V vseh omenjenih primerih je solzna tekočina bistra in razen neprijetnega občutka, da ne moremo nadzorovati njene količine, ne povzroča drugih težav. Zadošča, da odstranimo ali se umaknemo viru oziroma vzroku in težave se bodo umirile. Ker pa večina ljudi začetne opozorilne znake tudi na videz nenevarnih zdravstvenih tegob zanemari, se lahko sprva le neprijetna motnja kaj hitro razvije v vnetje očesne veznice, ki ga izdaja rdečica na vekah, vnetje pa poleg solzenja spremljajo še pekoč ali srbeč občutek. Težave je mogoče relativno hitro umiriti z ustrezno terapijo – bodisi s kapljicami ali z mazilom, ki ga predpiše specialist.
Resnejšo težavo predstavlja oko, katerega solzni izloček postane lepljiv in rumenkasto ali zelenkasto obarvan. Oboje je namreč dokaj zanesljiv znak, da gre za bakterijsko ali virusno okužbo, zaradi česar ne gre odlašati z obiskom pri oftalmologu.
Morda je slišati nekoliko nenavadno, vendar statistike pravijo, da je – poleg rednih pregledov zaradi kontrole vida – suho oko ena najpogostejših težav, zaradi katere ljudje poiščejo pomoč oftalmologa. Zanimiv je tudi podatek, da se sindrom tako imenovanega suhega očesa pojavlja pogosteje z višjo starostjo in pogosteje pri ženskah, kar je v precejšnji meri povezano s hormonskimi spremembami, še posebej v obdobju menopavze in po njej.
Glavni oziroma najpogostejši vzrok te neprijetne očesne tegobe je nepravilno delovanje solznih žlez, nezadostna količina solzne tekočine, ki jo le-te proizvajajo in oziroma ali pa njena neustrezna sestava, kar pomeni, da v njej ni dovolj snovi, ki upočasnijo izhlapevanje. Funkcija solzne tekočine je namreč, da se ob rednem utripanju vek ves čas enakomerno razporeja po roženici (čeprav njen sloj ni enako debel po vsej površini očesa), ga na ta način nenehno vlaži, dovaja hrano roženici in oko varuje ter hkrati omogoča, da sproti odstranjuje oziroma odplavlja različne zelo drobne tujke, kot so na primer prašni delci.
Zanimivo je, da so v nekaterih primerih vzroki za sindrom suhega očesa enaki kot pri sindromu pretiranega solzenja. Tudi suho oko je namreč lahko znak preobčutljivosti na nečisto okolje (prah, dim), presuh zrak v prostoru, kjer se zadržujemo dalj časa, dolgotrajno delo za računalnikom, včasih pa gre tudi za spremljevalni pojav pri nekaterih bolezni, kot sta diabetes ali različne oblike revmatičnih obolenj.
Znano je še, da se oko včasih »osuši« ob jemanju nekaterih vrst zdravil, na primer za zniževanje visokega krvnega tlaka, različnih pomirjeval in podobno.
Zaradi premajhne količine (oziroma neustrezne sestave) solzne tekočine se oko neprestano draži in vname, to pa lahko povzroči poškodbo roženice in okvaro vida.
Oftalmolog za lajšanje stanja in odpravo simptomov ponavadi predpiše kapljice, tako imenovane »umetne solze«, katerih sestava je podobna »pravim«. Sami bomo za zdravo oko in čist pogled naredili največ, če bomo odstranili zunanje vzroke, ki spodbujajo sindrom suhih oči.